Drugo leto terenskih raziskav

V okviru CRP Gozdni red skupaj z Zavod za gozdove Slovenije ugotavljamo učinkovitost različnih ravnanj s smrekovimi sečnimi ostanki po sečnji za preprečevanje prenamnožitev smrekovih podlubnikov.

Na Gozdnogospodarskih območjih Novo mesto in Kočevje smo v letu 2024 vzpostavili raziskovalne ploskve v 4 različnih tretmajihsečni ostanki zloženi v kupe, sečni ostanki razporejeni po sestoju in sečni ostanki izvoženi iz sestoja ter kontrola, kjer smo v presvetljenih in zastrtih sestojih preverjali razlike o vplivih temperature in vlage na pojav in prenamnožitev podlubnikov.

V različnih tretmajih smo preverjali razmere za razvoj podlubnikov v sestojih s 100 % in največ 50 % presvetljenostjo. S tem želimo preveriti ustreznost posameznega ravnanja s sečnimi ostanki in prepoznati optimalne načine za ustavitev razvoja podlubnikov v sečnih ostankih.

Na raziskovalnih ploskvah smo postavili križne pasti za ulov podlubnikov, izvajali meritve temperature zraka in relativne zračne vlage ter izvedli popis napadenosti okoliških dreves. Iz tretmajev smo vzorčili tudi posamezne tanke in debele veje, ki bodo dodaten pokazatelj učinkovitosti posameznih tretmajev.

Sledijo intenzivna analiza ulova in vzorcev, v prihajajočem letu pa bomo rezultate in ugotovitve projekta predstavili na delavnicah za različne deležnike v gozdarstvu.

Podlubniki – video

V letih 2015-2019 je bilo zaradi prenamnožitve podlubnikov v Sloveniji posekanih preko šest milijonov kubičnih metrov drevja.

Najbolj razširjena vrsta podlubnikov v naših gozdovih je 𝐨𝐬𝐦𝐞𝐫𝐨𝐳𝐨𝐛𝐢 𝐬𝐦𝐫𝐞𝐤𝐨𝐯 𝐥𝐮𝐛𝐚𝐝𝐚𝐫 (𝘐𝘱𝘴 𝘵𝘺𝘱𝘰𝘨𝘳𝘢𝘱𝘩𝘶𝘴 L.), ki napada smreke in lahko povzroča obsežno škodo v smrekovih sestojih.

V okviru projekta “Ugotavljanje učinkovitosti različnih pristopov pri izvajanju gozdnega reda za preprečevanje prenamnožitev smrekovih podlubnikov z uporabo najbolj učinkovitega feromonskega pripravka in pasti” (V4-2218), ki ga vodi 𝐝𝐫. 𝐌𝐚𝐚𝐫𝐭𝐞𝐧 𝐝𝐞 𝐆𝐫𝐨𝐨𝐭, preučujemo, kako različni pristopi ravnanja s sečnimi ostanki zmanjšujejo tveganje za prenamnožitev podlubnikov v okoliških gozdovih. Raziskavo izvajamo na treh lokacijah v Sloveniji.

Kako je potekalo raziskovalno delo v letu 2023, kakšno škodo povzročajo podlubniki in kakšen je namen projekta, si lahko ogledate v kratkem filmu.

Predstavitev delnih rezultatov na slovenskem entomološkem simpoziju 2023

Na Šestem slovenskem entomološkem simpoziju z mednarodno udeležbo, ki je potekal med 15. in 16. septembrom v Izoli, smo predstavili delne rezultate raziskave vpliva različnega ravnanja s sečnimi ostanki po sanitarni sečnji na združbo saproksilnih hroščev. Delo je predstavila Farah Kootstra, nizozemska študentka ekologije in naravovarstva z Univerze v Groningenu (RUG), ki je del raziskave projekta opravljala med študijskem obisku v Sloveniji, na Gozdarskem inštitutu Slovenije preko programa Erasmus.

Objava:

KOOTSTRA, Farah, SMIT, Chris, DE GROOT, Maarten. Učinek ravnanja s sečnimi ostanki po sanitarni sečnji na združbe in lastnosti saproksilnih hroščev = The effect of logging residue management following sanitary felling on saproxylic beetle community assemblages and traits. V: JUGOVIC, Jure (ur.), KALAN, Katja (ur.), ZUPAN, Sara (ur.). Knjiga povzetkov : Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo : Izola, 15.-16. september 2023 = Book of abstracts : Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance : Izola, 15-16 September 2023. Elektronska izd. Koper: Založba Univerze na Primorskem: = University of Primorska Press, 2023. Str. 46. ISBN 978-961-293-257-2. https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-257-2.pdf. [COBISS.SI-ID 164800515]